O nas

Na tem mestu je že od leta 1829 stala gostilna imenovana Pri Grenadirju (Grenadierwirt), v lasti Jožeta Gmajnerja, takratnega župana slovenske okoliške občine. Kasneje jo je prevzel Gmajnerjev posinovljenec Jožef Jezernik z ženo Terezijo, leta 1923 pa sta gostilno od Jezernikove hčere Ane kupila Ana in Matevž Belaj.

Matevž Belaj je bil uspešen trgovec z živino, tako da sta finančna sredstva vlagala v dozidavo gostilne in ponudbo. Gostilna je bila znana po meščanski kuhinji, tako imenovani dunajski kuhinji in priznanih vinih ter dnevno svežem pivu. Med obema vojnama so Belajevi imeli tudi mlekarstvo in so dostavljali mlečne izdelke ostalim gostinskim obratom. Tudi njihovi suhomesnati izdelki so bili poznani daleč po regiji.

V neposredni bližini sta leta 1933 pozidala hišo z ležišči in odprla še Penzion Belaj. Največ gostov je prihajalo iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije.

Mlajši Celjani najbrž ne vedo, da je bila gostilna tudi priljubljeno shajališče flosarjev. Pri Belajevih so prenočili in se okrepčali. Spodaj ob Savinji so povezovali po 2 splava skupaj in krenili naprej proti Savi.  Splave so pri Radečah še enkrat povezali po več skupaj. Tako so nastali splavarski konvoji, ki so splavarili celo do Črnega morja. O flosarjih je bil posnet tudi film, delno tudi v gostilni Belaj.

Leta 1954 je gostilno prevzela Irma Belaj-Koštomaj, hči Ane in Matevža Belaj, in jo z možem Ferdom Koštomaj uspešno vodila do leta 1984, ko jo je prevzela njuna hči Koštomaj Irma ml. Vseskozi je bila gostilna priljubljeno mesto za organizacijo praznovanj, porok in drugih družabnih dogodkov. Celotna družina je bila vseskozi prisotna pri izdelavi in postrežbi domačih kolin, odličnih suhomesnatih izdelkih, flancatih in ostalih domačih dobrotah. Kasneje so ob gostilni uredili še Kavarno Valentinin kotiček, poimenovano po Tini (Valentini), hčerki Koštomaj Irme ml.

V letu 2012 so se Belaj-Koštomajevi odločili, da poslovanje zastavijo nekoliko drugače, sodobnejše. Po prenovi celotnega objekta je nastal Belaj center, ki združuje različne dejavnosti: kavarno in slaščičarno, veterino, kozmetične in frizerske storitve, nastanitvene kapacitete ter prodajalno kruha in pekovskih izdelkov. Tako so v tem lepem južnem delu Celja krajanom zagotovljene osnovne potrebe.

Za sprostitev pa lahko obiskovalci posedijo pod krošnjami divjih kostanjev, ki sta jih posadila že na začetku omenjena Ana in Matevž Belaj.

Tina Koštomaj, direktorica